Nahajate se:
Po dveh letih ponovno znane energetsko najbolj prodorne slovenske občine
Po dveh letih ponovno znane energetsko najbolj prodorne slovenske občine
4. 6. 2021
Aneta Š.
600
Montel Energetika.NET je po dvoletnem premoru v okviru spletnega dogodka En.občina & En.management 021 razglasila zmagovalne med energetsko najbolj prodornimi slovenskimi občinami. Zmagovalka med malimi občinami je Miklavž na Dravskem polju. Med srednjimi občinami so tokrat izbrali kar dve zmagovalni - Ajdovščino in Tržič. Zmagovalka med mestnimi občinami je Nova Gorica. Podelili pa so tudi posebno priznanje za ustanovitev energetske skupnosti, ki je šlo v roke Občini Luče.
Varčevanje z energijo ne more biti uspešno, če ni vzpostavljene ustrezne (uspešne) komunikacije s končnimi uporabniki – tako z občani kot s podjetji, je v okviru dogodka izpostavila direktorica energetske agencije za Podravje (EnergaP) dr. Vlasta Krmelj. »Občina naj komunicira z občani, jih spodbuja, ozavešča in skupaj z njimi dosega trajnostni razvoj v regiji. Brez sodelovanja in uspešnega komuniciranja ni mogoče doseči zastavljenih ciljev na nivoju občine, države in EU,« je dejala.
Pogosto slišimo, da bi slovenski prostor lahko bil dober poligon za uvajanje inovativnih energetskih rešitev. In kot izpostavlja predsednik komisije izbora En.občina 021 dr. Boris Sučić s Centra za energetsko učinkovitost Instituta Jožef Stefan (IJS), imamo v Sloveniji »dovolj strokovnega znanja za številne probleme - tako energetske kot okoljske«. Se pa obenem skrivamo za skromnostjo in pretirano kritičnostjo, izpostavlja. »Projekti, ki so bili doslej izvedeni v Sloveniji, so primer odličnih praks tudi v širšem evropskem prostoru,« poudarja. Sodelovanje, izmenjava primerov dobrih, a tudih slabih praks, je po Sučićevem mnenju ključ pri prehodu v brezogljično družbo.
Kot je pridal Sučić, je komisija tudi letos imela težko nalogo pri izboru. Med malimi občinami so izbrali občino Miklavž na Dravskem polju, ki je zelo zgledna, ko gre za trajnostno energetiko. Poleg energetske obnove sedeža občine in vzornega spremljanja rabe energije v javnih stavbah, izstopajo v občini po deležu lastnih sredstev na osebo za energetske projekte, uspešni pa so tudi pri pridobivanju tako povratnih kot nepovratnih sredstev, so le nekatere utemeljitve, zakaj je komisija občino izbrala kot zmagovalno med malimi občinami. Veliko delajo tudi na ozaveščanju javnosti.
Komisija je med srednjimi občinami (z več kot 5000 prebivalcev) letos izbrala kar dve. V Občini Ajdovščina izstopajo predvsem številne aktivnosti in naložbe na področju trajnostne mobilnosti z denimo izgradnjo električnih polnilnic in kolesarskih povezav. Visok delež sredstev namenjajo tudi energetskemu menedžmentu, digitalizaciji in energetski prenovi stavb. Občina je z inovativnimi in učinkovitimi ukrepi prepoznana tudi kot vodilna občina na področju prilagajanja na podnebne spremembe, tudi z ozelenitvijo območja občine. Občina pa se lahko navsezadnje pohvali tudi z ustanovitvijo samooskrbne energetske skupnosti. Družba GEN-I je namreč lani v sodelovanju z Občino Ajdovščina na strehi javnega objekta v Budanjah, tamkajšnje osnovne šole, postavila prvo skupnostno sončno elektrarno, ki je namenjena samooskrbi lokalnih prebivalcev.
Medtem odlikuje Občino Tržič holistični pristop na področju trajnostnosti s celovitimi ukrepi na vseh področjih življenja in dela. Tako so denimo pridobili tudi certifikat trajnostne destinacije znotraj mednarodne sheme zelenega turizma. Njihove številne aktivnosti so usmerjene v trajnostno mobilnost z izposojo koles in vzpostavitvijo nove kolesarske povezave. Sredstva namenjajo tudi digitalizaciji (npr. razsvetljave) in nasploh zelenemu prehodu. V zadnjih desetih letih so z organizacijskimi in investicijskimi ukrepi uspeli znižati povprečno letno rabo toplote občinskih stavb s 100 kWH/m2a na 72 kWH/m2a, pri čemer je raba električne energije ostala enaka (cca.25 kWh/m2a). To ustreza letnemu prihranku 130 ton CO2. Tako kot v Ajdovščini tudi v Tržiču izvajajo številne evropske projekte.
Med mestnimi občinami pa je komisija letos za zmagovalno izbrala Novo Gorico. Novogoriška občina je aktivna na različnih področjih, pri čemer občina s svojimi aktivnostmi celo presega začrtan lokalni energetski koncept (LEK). Tako izstopajo vlaganja v obnovo daljinskega ogrevanja, posodobitev javne razsvetljave in nakup električnih vozil za občinsko upravo. Občina je uspešna tudi pri izvajanju EU projektov in pridobivanju ELENA tehnične pomoči. (Trajnostno) pot tlakuje občina tudi z vzpostavitvijo javno-zasebnih partnerstev; v občini izstopajo tudi po največjem deležu lastnih sredstev za energetske projekte med mestnimi občinami in po številu evropskih projektov. Pohvalijo se lahko tudi z vzpostavitvijo Centra zelenih tehnologij in s tem podporo v raziskave in razvoj.
Luče - prva energetska skupnost v Sloveniji
V okviru letošnjega izbora so člani komisije podelili tudi posebno priznanje za ustanovitev energetske skupnosti. Priznanje je šlo v roke Občini Luče, kjer je v okviru projekta COMPILE s pomočjo pametnih rešitev nastala prva in v določenih časovnih obdobjih popolnoma energetsko samozadostna skupnost v Sloveniji. Pobudnik energetske skupnosti v Lučah je bil Rok Suhodolnik, lastnik in direktor podjetja BIOMASA, ki je tudi sicer eden od tistih, ki orjejo ledino na področju obnovljivih virov energije. Gre za vzorčen primer sodelovanja med družbo Petrol, Elektrom Celje in Fakulteto za elektrotehniko Univerze v Ljubljani.
»Sistem v Lučah omogoča, da je del občine lahko popolnoma neodvisen od napajanja iz srednje napetostnega omrežja vsaj za kakšen dan. V primeru sončnih dni pa še nekaj več. V tem primeru je sistem v vsakem trenutku popolnoma samooskrben,« je ob podelitvi priznanja povedal župan Luč Ciril Rosc. Na podlagi dejanskih meritev in simulacij je ocenjeno, da je lahko skupnost popolnoma samooskrbna 286 dni v letu.
V okviru projekta COMPILE je bilo v energetski skupnosti Luče skupno nameščenih za 102 kW moči sončnih elektrarn na devetih objektih. Prav tako je bila nameščena sistemska baterija, ki je priključena na del omrežja, ki napaja 35 merilnih mest. To so po večini stanovanjske hiše, kmetije, delovna poslopja ter tudi manjše podjetje, kotlovnica na biomaso, gasilski dom, kulturni dom in pošta, pojasnjuje Rosc. Nameščenih pa je bilo tudi še nekaj hišnih baterij, ki omogočajo otočno delovanje posameznega objekta in izboljšajo napetostne razmere pri objektu. Na ta način lahko po županovih besedah povečamo proizvodnjo iz sončne elektrarne, ki bi bila v nasprotnem primeru omejena.
V sklopu projekta je bilo vgrajeno tudi javno polnilno mesto za električna vozila in devet hišnih polnilnih mest. »Manjše začetne težave so se bolj ali manj uspešno sproti odpravljale s pridobljenimi izkušnjami in povratnimi informacijami končnih uporabnikov,« je še povedal župan. Po njegovih besedah je bistveno, »da se bo s pridobljenim znanjem in izkušnjami sistem tako izpopolnil«, da bo deloval »res optimalno«.
S primernimi politikami bo tudi v Sloveniji potencial energetskih skupnosti lahko velik, tako v mestih kot tudi na podeželju, še meni Rosc. Projekt v Lučah pa je poleg stabilne elektroenergetske skupnosti in zanesljive oskrbe z električno energijo pripomogel tudi k izboljšanju medsosedskih odnosov in ekonomskega stanja lokalnega prebivalstva, je še dejal Rosc.
Evropski projekt COMPILE, s pričetkom novembra 2018, bo trajal 42 mesecev. Vrednost celotnega projekta je 6,42 milijona evrov, v njem pa sodeluje 12 evropskih partnerjev (iz Slovenije Luče) ter tudi Indija in Kitajska. Glavni namen projekt je zagotoviti možnosti za razogljičenje oskrbe z energijo, gradnjo energetskih skupnosti ter ustvarjanje okoljskih in socialno-ekonomskih koristi.
Člani komisije so v okviru spletne razprave spregovorili tudi o prihodnosti pametnih mest in energetskih skupnosti, zmagovalne občine pa so s primeri dobrih praks pokazale, kako utirajo pot v brezogljično družbo.
Posnetek spletnega dogodka En.občina & En.management 021 bo v ponedeljek, 7. junija, dosegljiv na spletni strani:
www.energetika.net/en-dogodki/en-obcina-en-management-021#tab_program-23.
Varčevanje z energijo ne more biti uspešno, če ni vzpostavljene ustrezne (uspešne) komunikacije s končnimi uporabniki – tako z občani kot s podjetji, je v okviru dogodka izpostavila direktorica energetske agencije za Podravje (EnergaP) dr. Vlasta Krmelj. »Občina naj komunicira z občani, jih spodbuja, ozavešča in skupaj z njimi dosega trajnostni razvoj v regiji. Brez sodelovanja in uspešnega komuniciranja ni mogoče doseči zastavljenih ciljev na nivoju občine, države in EU,« je dejala.
Pogosto slišimo, da bi slovenski prostor lahko bil dober poligon za uvajanje inovativnih energetskih rešitev. In kot izpostavlja predsednik komisije izbora En.občina 021 dr. Boris Sučić s Centra za energetsko učinkovitost Instituta Jožef Stefan (IJS), imamo v Sloveniji »dovolj strokovnega znanja za številne probleme - tako energetske kot okoljske«. Se pa obenem skrivamo za skromnostjo in pretirano kritičnostjo, izpostavlja. »Projekti, ki so bili doslej izvedeni v Sloveniji, so primer odličnih praks tudi v širšem evropskem prostoru,« poudarja. Sodelovanje, izmenjava primerov dobrih, a tudih slabih praks, je po Sučićevem mnenju ključ pri prehodu v brezogljično družbo.
Kot je pridal Sučić, je komisija tudi letos imela težko nalogo pri izboru. Med malimi občinami so izbrali občino Miklavž na Dravskem polju, ki je zelo zgledna, ko gre za trajnostno energetiko. Poleg energetske obnove sedeža občine in vzornega spremljanja rabe energije v javnih stavbah, izstopajo v občini po deležu lastnih sredstev na osebo za energetske projekte, uspešni pa so tudi pri pridobivanju tako povratnih kot nepovratnih sredstev, so le nekatere utemeljitve, zakaj je komisija občino izbrala kot zmagovalno med malimi občinami. Veliko delajo tudi na ozaveščanju javnosti.
Komisija je med srednjimi občinami (z več kot 5000 prebivalcev) letos izbrala kar dve. V Občini Ajdovščina izstopajo predvsem številne aktivnosti in naložbe na področju trajnostne mobilnosti z denimo izgradnjo električnih polnilnic in kolesarskih povezav. Visok delež sredstev namenjajo tudi energetskemu menedžmentu, digitalizaciji in energetski prenovi stavb. Občina je z inovativnimi in učinkovitimi ukrepi prepoznana tudi kot vodilna občina na področju prilagajanja na podnebne spremembe, tudi z ozelenitvijo območja občine. Občina pa se lahko navsezadnje pohvali tudi z ustanovitvijo samooskrbne energetske skupnosti. Družba GEN-I je namreč lani v sodelovanju z Občino Ajdovščina na strehi javnega objekta v Budanjah, tamkajšnje osnovne šole, postavila prvo skupnostno sončno elektrarno, ki je namenjena samooskrbi lokalnih prebivalcev.
Medtem odlikuje Občino Tržič holistični pristop na področju trajnostnosti s celovitimi ukrepi na vseh področjih življenja in dela. Tako so denimo pridobili tudi certifikat trajnostne destinacije znotraj mednarodne sheme zelenega turizma. Njihove številne aktivnosti so usmerjene v trajnostno mobilnost z izposojo koles in vzpostavitvijo nove kolesarske povezave. Sredstva namenjajo tudi digitalizaciji (npr. razsvetljave) in nasploh zelenemu prehodu. V zadnjih desetih letih so z organizacijskimi in investicijskimi ukrepi uspeli znižati povprečno letno rabo toplote občinskih stavb s 100 kWH/m2a na 72 kWH/m2a, pri čemer je raba električne energije ostala enaka (cca.25 kWh/m2a). To ustreza letnemu prihranku 130 ton CO2. Tako kot v Ajdovščini tudi v Tržiču izvajajo številne evropske projekte.
Med mestnimi občinami pa je komisija letos za zmagovalno izbrala Novo Gorico. Novogoriška občina je aktivna na različnih področjih, pri čemer občina s svojimi aktivnostmi celo presega začrtan lokalni energetski koncept (LEK). Tako izstopajo vlaganja v obnovo daljinskega ogrevanja, posodobitev javne razsvetljave in nakup električnih vozil za občinsko upravo. Občina je uspešna tudi pri izvajanju EU projektov in pridobivanju ELENA tehnične pomoči. (Trajnostno) pot tlakuje občina tudi z vzpostavitvijo javno-zasebnih partnerstev; v občini izstopajo tudi po največjem deležu lastnih sredstev za energetske projekte med mestnimi občinami in po številu evropskih projektov. Pohvalijo se lahko tudi z vzpostavitvijo Centra zelenih tehnologij in s tem podporo v raziskave in razvoj.
Luče - prva energetska skupnost v Sloveniji
V okviru letošnjega izbora so člani komisije podelili tudi posebno priznanje za ustanovitev energetske skupnosti. Priznanje je šlo v roke Občini Luče, kjer je v okviru projekta COMPILE s pomočjo pametnih rešitev nastala prva in v določenih časovnih obdobjih popolnoma energetsko samozadostna skupnost v Sloveniji. Pobudnik energetske skupnosti v Lučah je bil Rok Suhodolnik, lastnik in direktor podjetja BIOMASA, ki je tudi sicer eden od tistih, ki orjejo ledino na področju obnovljivih virov energije. Gre za vzorčen primer sodelovanja med družbo Petrol, Elektrom Celje in Fakulteto za elektrotehniko Univerze v Ljubljani.
»Sistem v Lučah omogoča, da je del občine lahko popolnoma neodvisen od napajanja iz srednje napetostnega omrežja vsaj za kakšen dan. V primeru sončnih dni pa še nekaj več. V tem primeru je sistem v vsakem trenutku popolnoma samooskrben,« je ob podelitvi priznanja povedal župan Luč Ciril Rosc. Na podlagi dejanskih meritev in simulacij je ocenjeno, da je lahko skupnost popolnoma samooskrbna 286 dni v letu.
V okviru projekta COMPILE je bilo v energetski skupnosti Luče skupno nameščenih za 102 kW moči sončnih elektrarn na devetih objektih. Prav tako je bila nameščena sistemska baterija, ki je priključena na del omrežja, ki napaja 35 merilnih mest. To so po večini stanovanjske hiše, kmetije, delovna poslopja ter tudi manjše podjetje, kotlovnica na biomaso, gasilski dom, kulturni dom in pošta, pojasnjuje Rosc. Nameščenih pa je bilo tudi še nekaj hišnih baterij, ki omogočajo otočno delovanje posameznega objekta in izboljšajo napetostne razmere pri objektu. Na ta način lahko po županovih besedah povečamo proizvodnjo iz sončne elektrarne, ki bi bila v nasprotnem primeru omejena.
V sklopu projekta je bilo vgrajeno tudi javno polnilno mesto za električna vozila in devet hišnih polnilnih mest. »Manjše začetne težave so se bolj ali manj uspešno sproti odpravljale s pridobljenimi izkušnjami in povratnimi informacijami končnih uporabnikov,« je še povedal župan. Po njegovih besedah je bistveno, »da se bo s pridobljenim znanjem in izkušnjami sistem tako izpopolnil«, da bo deloval »res optimalno«.
S primernimi politikami bo tudi v Sloveniji potencial energetskih skupnosti lahko velik, tako v mestih kot tudi na podeželju, še meni Rosc. Projekt v Lučah pa je poleg stabilne elektroenergetske skupnosti in zanesljive oskrbe z električno energijo pripomogel tudi k izboljšanju medsosedskih odnosov in ekonomskega stanja lokalnega prebivalstva, je še dejal Rosc.
Evropski projekt COMPILE, s pričetkom novembra 2018, bo trajal 42 mesecev. Vrednost celotnega projekta je 6,42 milijona evrov, v njem pa sodeluje 12 evropskih partnerjev (iz Slovenije Luče) ter tudi Indija in Kitajska. Glavni namen projekt je zagotoviti možnosti za razogljičenje oskrbe z energijo, gradnjo energetskih skupnosti ter ustvarjanje okoljskih in socialno-ekonomskih koristi.
Člani komisije so v okviru spletne razprave spregovorili tudi o prihodnosti pametnih mest in energetskih skupnosti, zmagovalne občine pa so s primeri dobrih praks pokazale, kako utirajo pot v brezogljično družbo.
Posnetek spletnega dogodka En.občina & En.management 021 bo v ponedeljek, 7. junija, dosegljiv na spletni strani:
www.energetika.net/en-dogodki/en-obcina-en-management-021#tab_program-23.
.jpg.jpg){kind=logo}
