Tradicija petja

V Lučah in okolici že od nekdaj radi pojejo. Pesem je družila ljudi in jih spremljala ob vsakodnevnem delu ter vseh mogočih prilikah. Najslavnejše so bile seveda poroke, pred njimi fantovščine in dekliščine, s pesmijo so praznovali tudi razne družinske praznike in obletnice.

Lučko ljudsko petje je šestglasno in v slovenskem prostoru edinstveno. Osnovne značilnosti tega tradicionalnega zvočnega pojava so glasovi poimenovani z domačimi imeni: naprej, na čres, na treko in na štrto, spodaj pa visoki in nizki bas. Navadno eden od pevcev začenja melodijo, drugi pa se mu postopoma ali hkrati pridružijo, tako da petje poteka v kitični obliki s prelivajočimi se glasovi največkrat v počasnem tempu in pogostimi ponavljanji vrstic.

Nekaj starih lučkih pesmi:

Nocoj je en fajn večer

Nocoj je en fajn večer,
jutri bo en zaub'r den.
Nocoj je en fajn večer,
jutri bo en zaub'r den,
jutri bo en zaub'r den.

Čula sem ptičke pet,
fante pa juckati,
čula sem ptičke pet,
fante pa juckati,
fante pa juckati.

Ta moj se izmed vseh spozna,
pušelc lep zelen 'ma,
ta moj se izmed vseh spozna,
pušelc lep zelen 'ma,
pušelc lep zelen 'ma.

Saj sem ga mu dala jaz,
hodil je k meni v vas,
saj sem ga mu dala jaz,
hodil je k meni v vas,
hodil je k meni v vas.

Dala sem mu ga v spomin,
da bi se on troštal z njim,
dala sem mu ga v spomin,

da bi se on troštal z njim,
da bi se on troštal z njim.

Pušelc za gvirngo,
gnarce za cirngo,
pušelc za gvirngo,
gnarce za cirngo,
gnarce za cirngo.

Oj te vesele ptičke

Oj te vesele ptičke,
ki po polju letajo,
cel dan okrog letijo,
lepo si prepevajo.

Sem v Gradcu gor stajala,
nisem spala celo noč,
sem sinka previjala,
sem prižgala svetlo luč.

Ta sinček je gor zrastel,
on je mogel bit soldat,
je nosil svetlo sablo,
z njo se moral vojskovat.

Pol se bodo jokale
vse slovenske deklice,
za nas fante štajerske.

V eni revni kajži

V eni revni kajži smo bili doma,
je s skorjo pokrita, tri okna ven 'ma.
Smo slabo živeli, kruha nič 'meli,
včasih koj trda je b'la..

Moj oče so bili en dober delavc,
jaz sem pa bil tud' od njih pomagavc.
Slamco sem pucal, klasovje beg štucal,
vitre namakal v žehtar.

V šolo sem hodil ves strgan pa bos,
dome sem pasel domačih pet koz.
V šolo sem letel, sem pete v rit metal,
včasih po rit jih dobil.

Moj lerer so bili en dober gospod,
tak so me hvalili zmeraj povsod.
Če se ne boš učil, boš jih po rit dobil,
da boš klobase nosil.