Domačija Blaža Arniča
Kakor Prežihov Voranc v leposlovju, zasluži skladatelj Blaž Arnič v glasbi ponosno ime umetnika - samorastnika. Blaž Arnič se je rodil 31. Januarja 1901 na domačiji Zalesnik visoko na obronkih Raduhe nad Lučami. Kot preprost kmečki fant in muzikant je bival v domačem kraju do svojega 20. leta, ko se je odpravil študirat glasbo v Ljubljano.
Sledila je dolga doba dvajsetih let, ko se je neugnano prebijal k cilju izobraziti se v svoji umetnosti. V presledkih pa je služboval, da se je preživel. Kasneje se je izpolnjeval na Dunaju in pozneje še v Varšavi, Krakovu, Parizu in v Italiji. Med vojno se ni strinjal z okupatorjevo politiko, zato je bil interniran v taborišče Dachau. Smreka na Raduhi se kdaj zlomi, upogne pa ne. Preživel je, vrnil pa se je s kaljo hude bolezni, zavoljo katere je pozneje na eno oko oslepel.Po osvoboditvi je bil imenovan za rednega profesorja za kompozicijo na Akademiji za glasbo v Ljubljani. Umrl je sredi ustvarjalnega dela v avtomobilski nesreči 1. Februarja 1970.
Kot eden izmed najbolj izrazitih slovenskih simfoničnih skladateljev tega stoletja, je izoblikoval svoj izraz, ki bi ga lahko poimenovali neoromantični realizem. Njegov opus vsebuje 79 del. Težišče njegovega dela temelji na njegovih dvanajstih simfoničnih pesnitvah (ples čarovnic, pesem planin, divja jaga, gozdovi pojo, zapeljivec...), devetih simfonijah (na domači grudi, vojna in mir...), osmih koncertih, dveh kantatah za soliste, zbor in orkester (moja pesem ni le moja pesem, z vlakom). Razen za orkester je Arnič skladal najrajši in največ za pevske zbore. Objavljenih je 45 Arničevih zborovskih pesmi. Pred osnovno šolo v Lučah, ki nosi ime Blaža Arniča, stoji tudi njegov doprsni kip, delo Stojana Batiča. Arničeva rojstna hiša v Strmcu je razglašena za memorialni spomenik.
