Področje trajnostnega razvoja je predavatelj razdelil na štiri sklope in sicer na arhitekturo oziroma stavbarstvo, kulturno dediščino, kulinariko ter šege in navade. Pri vsakem sklopu je podčrtal tako dobre kot slabe prakse, ilustrirane z video projekcijo fotografij teh primerov. Poudaril je, da k domačemu narezku ne sodi eksotično sadje in da originalna kulinarična ponudba ni to, da ješ decembra češnje in julija sveže domače koline. Sezonska, lokalno in sonaravno pridelana hrana je tisto pravo.
|
![]() |
Posebej je poudaril, da je območje občine Luče kot tudi celotnega dela Zgornje Savinjske doline izjemno občutljivo in na srečo zaradi nekdanje prometne oddaljenosti še dokaj neokrnjeno tako z vidika naravnega okolja kot z vidika ohranjene snovne in nesnovne dediščine. Menil je, da je to treba ohranjati in ponuditi turistu, vendar na ustrezno posodobljen način glede na potrebe današnjega potrošnika, popotnika in turista. Ta je predvsem željan drugačnih doživetij, kot jih srečuje v vsakdanjem življenju. Trend vračanja v neokrnjeno naravo je vse večji. Pri tem je treba turistu postreči z zgodbami.
Predavatelj je izpostavil prizadevanja solčavskih turističnih delavcev, še posebej pa je omenil etnografsko prireditev Lučki dan in jo označil kot dober primer, kako etnografsko dediščino, šege in navade pravilno predstaviti obiskovalcem in jo promovirati.